Definify.com
Definition 2024
namočiti
namočiti
Serbo-Croatian
Verb
namòčiti pf (Cyrillic spelling намо̀чити)
Conjugation
Conjugation of namočiti
| Infinitive: namočiti | Present verbal adverb: — | Past verbal adverb: namòčīvši | Verbal noun: — | ||||
| Number | Singular | Plural | |||||
| Person | 1st | 2nd | 3rd | 1st | 2nd | 3rd | |
| Verbal forms | ja | ti | on / ona / ono | mi | vi | oni / one / ona | |
| Present | namočim | namočiš | namoči | namočimo | namočite | namoče | |
| Future | Future I | namočit ću2 namočiću |
namočit ćeš2 namočićeš |
namočit će2 namočiće |
namočit ćemo2 namočićemo |
namočit ćete2 namočićete |
namočit će2 namočiće |
| Future II | budem namočio1 | budeš namočio1 | bude namočio1 | budemo namočili1 | budete namočili1 | budu namočili1 | |
| Past | Perfect | namočio sam1 | namočio si1 | namočio je1 | namočili smo1 | namočili ste1 | namočili su1 |
| Pluperfect | bio sam namočio1 | bio si namočio1 | bio je namočio1 | bili smo namočili1 | bili ste namočili1 | bili su namočili1 | |
| Aorist | namočih | namoči | namoči | namočismo | namočiste | namočiše | |
| Conditional I | namočio bih1 | namočio bi1 | namočio bi1 | namočili bismo1 | namočili biste1 | namočili bi1 | |
| Conditional II | bio bih namočio1 | bio bi namočio1 | bio bi namočio1 | bili bismo namočili1 | bili biste namočili1 | bili bi namočili1 | |
| Imperative | — | namoči | — | namočimo | namočite | — | |
| Active past participle | namočio m / namočila f / namočilo n | namočili m / namočile f / namočila n | |||||
| Passive past participle | namočen m / namočena f / namočeno n | namočeni m / namočene f / namočena n | |||||
| 1 For the masculine; agent of feminine or neuter gender would use the feminine and neuter gender forms of the active past participle and the auxiliary verb, respectively. 2 Standard Croatian spelling: others omit the infinitive suffix completely and bind the clitic. | |||||||
Related terms
- namákati impf