Definify.com
Definition 2024
кончающий
кончающий
Russian
Participle
конча́ющий • (končájuščij)
- present active imperfective participle of конча́ть (končátʹ)
Declension
Declension of конча́ющий (no short forms)
| masculine | neuter | feminine | plural | ||
|---|---|---|---|---|---|
| nominative | конча́ющий končájuščij |
конча́ющее končájuščeje |
конча́ющая končájuščaja |
конча́ющие končájuščije |
|
| genitive | конча́ющего končájuščevo |
конча́ющей končájuščej |
конча́ющих končájuščix |
||
| dative | конча́ющему končájuščemu |
конча́ющей končájuščej |
конча́ющим končájuščim |
||
| accusative | animate | конча́ющего končájuščevo |
конча́ющее končájuščeje |
конча́ющую končájuščuju |
конча́ющих končájuščix |
| inanimate | конча́ющий končájuščij |
конча́ющие končájuščije |
|||
| instrumental | конча́ющим končájuščim |
конча́ющей, конча́ющею končájuščej, končájuščeju |
конча́ющими končájuščimi |
||
| prepositional | конча́ющем končájuščem |
конча́ющей končájuščej |
конча́ющих končájuščix |
||